VELIKI KOROŠKI POTRES LETA 1348
Potres pri Beljaku ali veliki koroški potres je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope. Potres je terjal 20.000, po nekaterih podatkih celo 40.000 žrtev. Največ ljudi je izgubilo življenje ob samem rušenju, veliko žrtev pa je bilo tudi zaradi številnih požarov in poplav in verjetno tudi nekaterih kužnih bolezni, ki so se pojavile po potresu.
Mesto Beljak je bilo popolnoma porušeno, močno prizadeti sta bili celotna Koroška in Kranjska.
ZGORAJ
POTRES NA IDRIJSKEM LETA 1511
Je v 16. stoletju zaokrožil najmočnejši potres na Slovenskem. Nastal je 26. marca 1511 ob 14. uri po svetovnem času. Obsežno epicentralno območje je segalo od Čedada (Cividale) do Humina (Gemona) pa tja do Idrije. Potres je zajel celotno Švico, Hrvaško, Madžarsko, Češko in Slovaško. Ob potresu je umrlo 12 000 ljudi, po nekaterih avtorjih pa je bilo ob prvem potresu na idrijskem mrtvih 3000 ljudi, ob večernem potresu v Furlaniji pa še 12.000.
ZGORAJ
POTRES LETA 1895 V LJUBLJANI
Velikonočni potres je zanznamoval datum 14. april 1895 ob 20. uri in 17 minut po svetovnem času. Največje učinke je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Največje poškodbe so nastale od Iga do Vodic. Moč potresa so čutili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria.
Potres je poškodoval okoli 10 % zgradb, ki so jih kasneje večinoma porušili (slika 15). Na srečo mrtvih ni bilo veliko. V Ljubljani naj bi pod ruševinami umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa je zasulo tri otroke.
ZGORAJ
POTRES LETA 1917 V BREŽICAH
Med močnejšimi v 20. stoletju je bil potres 29. januarja 1917 ob 8. uri in 22 minut po svetovnem času v Brežicah. Potresni sunek je najbolj prizadel območje Krško-Brežiškega polja in Gorjancev. Najbolj so bile poškodovane zgradbe v Brežicah, Krški vasi, Globokem in Stojdragi. Potres so čutili prebivalci celotne današnje Slovenije, njegov vpliv pa je segal tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
ZGORAJ
POTRES LETA 1917 NA ILIRSKOBISTRIŠKEM
Med močnejše potrese v 20. stoletju na območju Slovenije sodi tudi potres, ki je nastal 31. januarja 1956 ob 2. uri in 25 minut po svetovnem času. Poškodbe so nastale v Ilirski Bistrici, Kosezah, Trnovem in okolici. Večje poškodbe so bile predvsem v Ilirski Bistrici, kjer je bilo poškodovanih 60 % zgradb, od tega 30 % huje.
ZGORAJ
POTRES LETA 1963 NA LITIJSKEM
Na območju Litije je nastal potres, ki so ga močno čutili tudi prebivalci Ljubljane, 19. maja 1963 ob 10. uri po svetovnem času. Epicentralno območje je poleg Litije zajelo še naselja Šmartno, Hotič, Vače, Moravče in Kamnik. Največ poškodovanih zgradb, več kot 50 %, je bilo v Litiji in Šmartnem. Potres je povzročil večjo škodo tudi v Kresnicah.
ZGORAJ
POTRES LETA 1974 NA KOZJANSKEM
Močan potres je nastal 20. junija 1974 ob 17. uri in 8 minut po svetovnem času. Žarišče je nastalo v globini približno 13 km. Najbolj prizadeta kraja sta bila Šmarje pri Jelšah in Šentjur, kjer je bilo poškodovanih okoli 1000 zgradb v več kot 80 zaselkih. Potres so čutili prebivalci vseh večjih slovenskih mest razen na Koprskem. Poškodovanih je bilo okoli 5300 zgradb, od katerih so jih kasneje veliko porušili (okoli 1000).
ZGORAJ
POTRES LETA 1976 V FURLANIJI IN NJIHOVE POSLEDICE V POSOČJU
Potresi so leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem Furlanijo. Na srečo pri nas smrtnih žrtev ni bilo, nastala pa je ogromna gmotna škoda tako v Posočju kot tudi drugod v severozahodni Sloveniji. V naseljih je že po majskem potresu ostalo brez strehe nad glavo več kot 80 % prebivalcev. Skupno število zelo poškodovanih objektov ob majskih in septembrskih potresih je bilo okoli 4000, vsega skupaj pa je bilo poškodovanih okoli 12 000 zgradb.
ZGORAJ
POTRES LETA 1977 POD STORŽIČEM
Potresni sunek je nastal 16. julija 1977 ob 13. uri in 13 minut po svetovnem. Epicenter potresa je bil v bližini Preddvora pod Storžičem. Potresni valovi so poleg zahodne in osrednje Slovenije zajeli tudi zahodno Italijo in jugozahodno Avstrijo, predvsem Koroško.
ZGORAJ
POTRES LETA 1982 V SAVINJSKI DOLINI
Potres 3. julija 1982 ob 13. uri in 42 minut po svetovnem času je v Šempetru povzročil gmotno škodo. Potresni sunek je gmotno škodo povzročil le v Šempetru, kjer je bilo poškodovanih okoli 170 zasebnih in okoli 20 družbenih zgradb.
ZGORAJ
POTRES LETA 1995 NA ILIRSKOBISTRIŠKEM
Potresa sta nastala 22. maja 1995 in sta bila sta med najmočnejšimi v zadnjih desetletjih na Slovenskem. V naslednjih dneh jima je sledilo še okoli 80 popotresov (22).
ZGORAJ
POTRES LETA 1998 V ZGORNJEM POSOČJU
Eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije je nastal 12. aprila 1998 v zgornjem Posočju. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem, povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi. Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije in prebivalci Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Švice, Italije, Slovaške, Češke in Nemčije. V prvih 20 urah po glavnemu potresu je bilo več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9000. Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4000 objektov, na srečo pa ni zahteval smrtnih žrtev.
ZGORAJ
